NATO – Wikipedija, prosta enciklopedija

Organizacija severnoatlantskega sporazuma, Organizacija severnoatlantske pogodbe[1] ali tudi Severnoatlantska pogodbena zveza (angleko North Atlantic Treaty Organisation, kratica Nato ali NATO; francosko Organisation du Trait de l'Atlantique Nord, kratica Otan ali OTAN) je mednarodna vojako-politina organizacija drav za sodelovanje na podroju obrambe, ki je bila ustanovljena leta 1949.

Leta po drugi svetovni vojni so prinesla hitro stopnjevanje trenja med deelami vzhodnega politinega bloka (komunistinimi sistemi) in deelami Zahoda (demokratinimi sistemi zahodne Evrope in severne Amerike). Tako vzhodna kot zahodna stran sta bili mnenja, da nasprotna sila resno ogroa njun obstoj in blaginjo. Kot posledica sta bili v obeh blokih ustanovljeni obrambni zvezi potencialno ogroenih drav: leta 1949 zveza Nato na Zahodu in est let kasneje Varavski pakt na Vzhodu. Ustanovitev zveze Nato, sicer varnostno zagotovilo pred grozeo ofenzivo komunistinih sil, je dobila neposreden povod z blokado Berlina s strani Sovjetov. Na ustanovnem zasedanju zveze Nato so bile udeleene drave ustanoviteljice: Belgija, Danska, Francija, Islandija, Italija, Kanada, Luksemburg, Nizozemska, Norveka, Portugalska, Velika Britanija in ZDA.

V prvem letu delovanja je Nato na prvem mestu - v oeh evropskih drav - pomenil zagotovilo amerike pomoi ob morebitnem spopadu. Junija 1950, dobro leto po ustanovitvi pakta, se je v Koreji razplamtel prvi izmedobrobnihspopadov obeh velesil. Moan udarec severnokorejske vojske z izdatno podporo Kitajske in ZSSR je tril ob junokorejske, z Ameriani ojaane sile. Krvava vojna se je konala tako reko brez zmagovalca, prinesla pa je nove politine in geografske razsenosti zveze Nato. Ta je zaela pospeene priprave na iritev, do katere je prilo leta 1952: v organizacijo sta bili zaradi strateke lege vkljueni Grija in Turija, dravi, ki sta se zajedali globoko v june obronke vzhodnega bloka. Tri leta kasneje je bila kot odgovor na blokado Berlina v pakt pod posebnimi pogoji vkljuena tudi Zahodna Nemija.

Skozi obdobje hladne vojne se je pomen zveze Nato predvsem v smislu varnosti vseskozi veal. Prihajalo je do vse vejih in pogostejih zaostrovanj med zahodnim in vzhodnim blokom, slednji pa je sasoma razvil lastno jedrsko oroje, s imer se je izenaila vojaka mo obeh zvez. Posledino se je med evropskimi deelami pojavil strah, ki je izviral iz dejstva, da v primeru sovjetske invazije ZDA zaradi lastne varnosti utegnejo odkloniti pomo - prilo je do prvih manjih sporov in razhajanj med Evropo in ZDA. Tako je leta 1966 svoje lanstvo zamrznila de Gaulle-ova Francija.

Oboroevalna tekma je bila v polnem zagonu, krize pa so se vrstile: vietnamska vojna, kubanska kriza in druga nekoliko manja trenja so le e poveevala nesoglasja med Zahodom in Vzhodom. S stalnim razvojem novega in mogonejega oroja se je vseskozi dral strah med obema velesilama, s tem pa tudi nekakno ravnoteje, ki je tako Sovjete kot Ameriane sililo k neuporabi svojih medcelinskih raket z jedrskimi konicami. V letu 1982 je po ukinitvi panskega faizma prilo do krepitve Nato pakta z novo lanico.

Zaostreno stanje med velesilama je poasi zaelo topliti v poznih osemdesetih letih 20. stoletja. Prilo je do podpisa Sporazuma o balistinih raketah dolgega dosega, ki je narekoval unienje vseh raket z dosegom nad 500 km, ter konno do razpada Varavskega pakta leta 1989.

Sledilo je post-hladnovojno obdobje zveze Nato.

Abecedno urejene drave lanice od ustanovitve leta 1949 ali z letom pristopa v oklepaju:

Grija in Turija sta v organizacijo vstopili februarja 1952. Nemija se je prikljuila leta 1955 kot Zahodna Nemija, zdruitev obeh Nemij leta 1990 pa je razirilo zvezo tudi na obmoje nekdanje Vzhodne Nemije, ki je bila lanica Varavskega pakta. panija je vstopila 30. maja 1982, e tri nekdanje lanice Varavskega pakta - Poljska, Madarska in eka - pa so se zvezi prikljuile 12. marca 1999.

Francija je e vedno lanica zveze NATO, vendar se je leta 1966 umaknila iz skupne vojake poveljnike strukture. Islandija je edina lanica zveze NATO, ki nima lastne vojske, pristopila pa je pod pogojem, da ji je tudi ne bo treba ustanoviti.

V letih 1999-2000 so drave NATA imele:

... kar znaa 1.212 glavnih vojakih ladij.

Zlasti v asu vstopanja Slovenije v Severnoatlantsko zvezo leta 2003 in prej so se veinoma v civilni drubi pojavljale mnoge kritike zveze in vstopanja Slovenije v to zvezo. Te kritike so bile ob vzniku civilnih pobud proti zvezi Nato (Reci ne Nato, Dost je) zdruene v temeljnih deset tok[navedi vir]:

Na te kritike je vladna stran (Slovenija in Nato) odgovorila z naslednjimi protiargumenti:

Te utemeljitve so v javni razpravi na koncu tudi prevagale, kar se je pokazalo na referendumu 23. marca 2003, ko je kar dve tretjini glasujoih (66,02%) podprlo vstop Slovenije v Severnoatlantsko zvezo.

More here:
NATO - Wikipedija, prosta enciklopedija